Zaščitna obutev se razlikuje tudi glede na sam poklic

Če večino časa preživite v pisarni, morda na samo obutev niti niste pozorni. A tudi v tem primeru bi vam morala služiti dobra zaščitna obutev. Ta torej ni primerna samo za delo, ki se večinoma opravlja stoje ali pa nekje na prostem oziroma na terenu. Je pa res, da nekateri poklici ne zahtevajo posebne obutve. Odločitev, v kaj se boste zjutraj obuli, je torej povsem na vaši strani.

Po drugi strani pa vendarle obstaja kar nekaj poklicev, pri katerih je specifična zaščitna obutev posebej opredeljena. Delavec oziroma zaposleni jo mora v tem primeru nujno nositi. Za to je ne nazadnje odgovoren tudi njegov nadrejeni oziroma delodajalec.

Pri obutvi se praviloma ločuje dva ključna standarda

Nekaterim ni povsem jasno, kako pravzaprav izbrati svojo zaščitno obutev oziroma svoje zaščitne čevlje. A pojdimo lepo po vrsti. Pri izbiri obutve moramo najprej ločiti dva ključna standarda. To sta EN ISO 20347 za delovno ter EN ISO 20345 za zaščitno obutev.

Zaščitna obutev, ki je torej označena z EN ISO 20345, vključuje zaščitno kapico. Prav tako je pri takšni vrsti obutve obvezna zahteva, da je podplat obuvala odporen na goriva ter na olje. Seveda zaščitna obutev lahko vključuje še druge dodatne lastnosti, kot so na primer blaženje v petnem delu, vodoodbojnost, odpornost na prebod, antistatičnost, odpornost podplatnega dela proti mrazu. Vse omenjene lastnosti, ki jih ima zaščitna obutev, pa morajo biti seveda tudi primerno označene.

Oznaka FO na zaščitnem obuvalu pomeni odpornost na olja ter goriva

Omenili smo, da morajo biti lastnosti, ki jih nosi zaščitna obutev, posebej označene. Oznaka FO na primer pomeni odpornost na olja ter goriva; oznaka CR pomeni odpornost na prerez; oznaka E pomeni blaženje energije v petnem delu.

Oznaka A pomeni antistatičnost; oznaka P pomeni neprebojni podplat; oznaka WR pomeni vodoodpornost celotne obutev.